SI 
EN 
Potrebujete pomoč pri učenju?
Ali se srečujete s težavami med učenjem? Potrebujete pomoč pri učenju? Se težko skoncentrirate? Imate težavo s koncentracijo tekom postopka učenja? Si morda težko zapomnite stvari?
V kolikor ste odgovorili pritrdilno na katerokoli izmed zgornjih vprašanj, vas vabimo, da berete naprej.
Kaj vpliva na našo koncentracijo?
Kaj je to koncentracija? Koncentracija je ključna pri učenju, pomanjkanje le-te pa muči veliko študentov. Učiti se je težko, sploh v tistih primerih, kadar te snov ne privlači in ne zanima. Do pomanjkanja koncentracije pride tudi zaradi prevelike količine snovi, ki jo je potrebno predelati. Pri iskanju rešitev se odpira veliko dodatnih vprašanj. Te snov zanima? Imaš težave s koncentracijo ali z organiziranjem časa za učenje? Imaš težave s koncentracijo, ker se ti že vnaprej zdi, da se snovi ne boš uspel naučiti? Torej, ali te dejansko muči tesnoba/anksioznost pred izpitno situacijo?
Ali se lahko sami pripravimo do tega, da bi lahko potrebno snov osvojili hitro in kvalitetno? Kadar je gradiva veliko, nam le to lahko zniža motivacijo. Manjša motivacija podaljša čas, ki ga potrebujemo, da osvojimo določeno snov. V kolikor nam časa zmanjkuje, se začnejo pojavljati novi problemi, kjer nas v skrajnem primeru prevzame čustvo obupa in nagnjenost k odjavi od izpitnega roka. Zato je vedno pomembno, da si zastavljene cilje dobro postavimo že na začetku. Dobro učenje se vedno začne z dosegljivimi in merljivimi cilji, ki naj bodo v skladu z našimi zmožnostmi.
Postavljanje ciljev
Pri postavljanju ciljev je potrebno vedno upoštevati tudi faktor motečih dejavnikov. To so faktorji, zaradi katerih nenadzorovano pride do pomanjkanja časa in na katere nimamo vpliva. Načrtovanje učenja in postavljanje ciljev je še posebej priporočljivo načrtovanje odmorov. To je še posebej pomembno pri osebah, ki imajo problem s koncentracijo. Nekatere raziskave so pokazale, da naše telo deluje najbolj efektivno prvih 20 minut od začetka predavanja, obenem naj skupno trajanje posameznega sklopa ne bo daljše od 45 minut, v skrajnih primerih 60 minut. Po tem času je priporočljiv odmor, ki naj traja vsaj 5-10 minut.
Moteči dejavniki
Vse, kar ne spada k postopku učenja, so moteči dejavniki. V kolikor imamo tekom postopka učenja pri sebi telefon, igrače, razne pijače… vse to nas podzavestno odvrača od postopka učenja, vpliva na zbranost in hitrost pomnjenja snovi. Vse moteče dejavnike je potrebno odstraniti iz procesa učenja. V kolikor želimo določeno snov osvojiti hitro in kvalitetno, je smiselno odstraniti vse moteče dejavnike.
Rutina
Pri težavah s koncentracijo se priporoča rutina. To je izraz za nek ponavljajoč dogodek. Učimo se vedno ob istem času v istem prostoru. Nekaterim za pripravo na učenje pomaga, da si pripravijo knjige, pisala, zvezke oz. papir in se tako nekako ˝umestijo˝ v učno situacijo. Nekaterim pri tem pomaga tiha glasba, ki se priporoča predvsem pri dejavnostih reševanja nalog (npr. matematika), drugi pa za učenje potrebujejo popolno tišino (uporabiš lahko čepke za ušesa).
Pomaganje z različnimi tehnikami organizacije gradiva
Med tehnike organizacije gradiva spada sprotna priprava povzetkov in zapiskov, risanje miselnih vzorcev, glasno branje besedila, diskusija s prijatelji in somišljeniki, priprava tabel, razmišljanje o snovi in njena uporaba v vsakodnevnem življenju, itd.
Vsaka tehnika organizacije gradiva nam lahko pomaga pri pomnjenju. Nekaterim ljudem bolj pomaga priprava povzetkov in zapiskov. Te osebe so običajno vizualni tipi. Glasno branje besedila in poslušanje glasbe tekom pomnjenja je značilna predvsem za slušne tipe. Za čustvene tipe ljudi pa je značilno, da se radi o snovi pogovarjajo s svojimi somišljeniki.
Vaje za koncentracijo
Vaje za koncentracijo nam pomagajo umiriti se pred začetkom učenja. Te vaje so pomembne predvsem pri osebah, ki imajo resne težave s koncentracijo. Obstaja več vaj, s katerimi si lahko pomagamo.
Sprostitev, udobna namestitev in opazovanje nekega predmeta ali določene točke na steni, nam lahko pomaga pri koncentraciji. Zelo zanimiva in dobra vaje je stišanje radia na minimum in ob tem še vedno poskusiti razumeti vse besede, ki jih povejo. Vaja aktivnega poslušanja nam prav tako lahko pomaga pri povečanju koncetracije. Med pogovorom s sogovornikom ne razmišljamo o čem naš sogovornik govori. Skoncentriramo se zgolj na sogovornika, opazujemo njegov obraz in kretnje, ton in barvo glasu ter ob teh poskušamo dognati kako se sogovornik počuti. Iz tega nato samodejno poskusimo ugotoviti o čem je govoril in le to med seboj povežemo.
Preboj in sprememba
Na spletu obstaja cel kup iger, v knjižnicah pa obstajajo kar cele knjige z vajami, za izboljšanje spomina. Ponavadi gre za vaje, pri katerih je potrebno iskati podobnosti med liki, odkrivati zanimiva zaporedja itd. Med takšne igre zagotovo sodita sudoku in reševanje križank, med računalniškimi igrami pa to nalogo zelo dobro opravlja tetris. V kolikor bomo med odmorom nekaj časa namenili tem igram, se bo naša koncentracija zagotovo povečala tudi tekom učenja.
Vsak nov dan nekaj novega
V kolikor želimo imeti svoje možgane v dobri formi, potem je vsekakor potrebno naše možgane dobro natrenirati. To lahko storimo tako, da jih vsak dan nekaj novega naučimo. Bistvo pri tem je, da spremenimo rutino, s čimer možgane prisilimo, da pričnejo razmišljati drugače. Naši možgani so središče živčevja in so najkompleksnejši organ. Možganska skorja, ki je največji del možganov, pri povprečnem človeku šteje od 15 do 33 milijard nevronov. Vsak se s sinapsami povezuje z več tisoč drugimi nevroni. Ti nevroni komunicirajo med seboj prek nevritov, ki prenašajo akcijski potencial do oddaljenega predela možganov ali do tarčne celice.
Učenje in spomin
Skoraj vse živali so zmožne na podlagi izkušnje prilagajati svoje vedenje, tudi najbolj primitivni tipi črvov. Vedenje določa možganska aktivnost, zato spremembe vedenja izhajajo iz sprememb v možganih. Teoretiki so že od Cajalovega obdobja trdili, da sta učenje in spomin posledica sprememb sinaptičnih povezav. Do leta 1970 je teoriji o sinaptični plastičnosti manjkal eksperimentalni dokaz. Leta 1971 sta Tim Bliss in Terje Lømo objavila članek o pojavu, ki ga danes imenujejo dolgoročna potenciacija. Članek je prinašal jasen dokaz o sinaptičnih spremembah, ki so se zgodile zaradi aktivnosti nevronov in so trajale vsaj nekaj dni. Odkar je tehnični napredek olajšal eksperimentalno delo, so izvedli več tisoč študij, da bi razjasnili mehanizem sinaptičnih spremb in razkrili druge tipe z aktivnostjo induciranih sinaptičnih sprememb v različnih možganskih področjih, vključno z možgansko skorjo, hipokampusom, bazalnimi gangliji in malimi možgani.
Kako si lahko pomagamo?
V našem podjetju veliko časa namenimo raziskavam na področju zdravilnih rastlin, predvsem konoplje in njenih ekstraktov. V kolikor povežemo prave rastline v pravo sinergijo, se lahko njihov efekt bistveno poveča. Z našim lastnim znanjem smo razvili Konopljine CBD kapljice s terpeni za boljši fokus in koncentracijo. Namenjene so osebam, ki imajo težave z učenjem. Uživanje kapljic Focus poveča koncentracijo, kar so nam potrdili že mnogi uporabniki izdelka.
Povzeto iz:
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C5%BEgani,
- Ramón y Cajal, S (1894). “The Croonian Lecture: La Fine Structure des Centres Nerveux”. Proceedings of the Royal Society of London. 55 (331–335): 444–468.
- Lømo, T (2003). “The discovery of long-term potentiation”. Phil. Trans. Roy. Soc. London B (Biological Sciences). 358 (1432): 617–620. doi:10.1098/rstb.2002.1226. PMC 1693150. PMID 12740104.
- Malenka, R; Bear, M (2004). “LTP and LTD: an embarrassment of riches”. Neuron. 44 (1): 5–21. doi:10.1016/j.neuron.2004.09.012. PMID 15450156.
Ne spreglejte
