Konoplja je rastlina, ki obsega tri podvrste, Cannabis sativa, Cannabis indica in Cannabis ruderalis ter je najbolj uporabna rastlina, ki raste na zemlji. Človek je konopljo odkril že pred več kot 5000 leti. Najstarejše najdišče konopljinih izdelkov sega v obdobje pred 12.000 leti in leži na območju današnje Kitajske. Je vsestranska rastlina, ki je uporabna v celoti. Konopljina vlakna so uporabljali že v Mezopotamiji in antičnem Egiptu in so jih dodajali glinenim zidakom za ojačitev. Konopljo so vse do 20. stoletja množično uporabljali po celem svetu, gojena in priljubljena je bila tudi na slovenskih tleh.

Kot zanimivost lahko omenimo, da so bili vsi šolski učbeniki do leta 1880 narejeni iz konoplje, do leta 1850 je bilo kar 80% vsega papirja, vrvi, goriva in olja narejenega iz konoplje in do leta 1820 je bilo 80% tekstila narejenega iz konoplje.

Konoplja vsebuje kanabinoide, terpene, flavonoide in nekatere druge spojine. V medicini se konoplja uporablja v obliki vršičkov, ekstraktov in sinteznih analogov aktivnih sestavin. Zgodovinski zapisi uporabe konoplje v medicinske namene segajo v leto 2737 pred našim štetjem.

Konoplja podvrste Cannabis indica izvira iz osrednje Azije in je bila ena prvih psIhotropnih drog, ki so jo uporabljali že pred razvojem pisave, Kitajska tradicionalna medicina pa jo uporablja že več kot 5000 let. Zaradi svojih sestavin deluje analgetično/protibolečinsko, antiemetično (proti bruhanju) in antikonvulzivno (proti krčem), spodbuja apetit in deluje kot mišični relaksant. Od leta 1954 so konopljo prosto prodajali v lekarnah zahodnih ameriških držav.

Konoplja je postala nezakonita ko so jo v ZDA v 30. letih prejšnjega stoletja uvrstili na seznam prepovedanih drog v skupino kamor spadajo tudi droge kot so heroin in kokain, s čimer se je leta 1937 pričela njena prepoved/prohibicija. Neomajani oče prepovedi konoplje je bil Harry Anslinger, ki je bil prvi direktor Zveznega urada za narkotike in zloglasni nasprotnik konoplje in njenih izdelkov. Razglasili so jo kot zelo nevarno drogo in ji pripisovali krivdo za norosti, nasilje in zločine, ki da se dogajajo zaradi uporabe konoplje. Dejstvo pa je, da je bila konoplja nevarna predvsem naftnim gigantov, alkoholni in tobačni industriji ter predvsem večjim kemičnim in farmacevtskim korporacijam.

Vsestranska uporabnost konoplje je znana že dolgo časa, industrijsko je zanimiva predvsem zaradi hitre rasti, količine pridelka in vsestranske uporabnosti. Semena uporabljamo za pridelavo olja, ki ga uporabljamo v kulinariki, lahko jih uporabimo za pridelavo proteinov in moke. Stebla in vlakna uporabljamo v tekstilne in gradbene namene. Liste lahko uporabljamo za pripravo odličnih čajev, cvetove oz. vršičke in konopljin cvetni prah pa uporabljamo predvsem za pridobivanje konopljinih izvlečkov/ekstraktov/tinktur, ki so bogate s kanabinoidi, terpeni in flavonoidi.

Kanabinoidi so v svetu že zelo raziskani, v zadnji letih je število objavljenih znanstvenih publikacij na to temo eksponentno poskočilo, publikacije pa so podprte s kliničnimi študijami in v večini primerov so pozitivni učinki in rezultati tudi dokazani.

Terpeni so poleg kanabinoidov, ki jih najdemo v konoplji, druga zelo pomembna skupina sestavin. Terpene so spojine, ki so prisotne v vseh eteričnih oljih, dobro so poznani predvsem v svetu aromaterapije in zeliščarstva, v kombinaciji s kanabinoidi pa se njihov efekt poveča (“entourage” efekt). Terpeni skrbijo predvsem za počutje. Zadnja leta se na znanstvenem področju vse več ljudi in skupin ukvarja z raziskovanjem efektov terpenov in kombinaciji terpenov s kanabinoidi.

Tretja skupina spojin, ki jih vsebuje konoplja, so flavonoidi. To področje še ni tako zelo raziskano kot področje kanabinoidov in terpenov, visoke vsebnosti flavonoidov pa so v medu, matičnem mlečku, propolisu in ostalih izdelkih, ki jih čebele nabirajo in  pridobivajo iz cvetnega prahu in rastlinskih smol ter jih ljudje nato predelujemo. Flavonoidi so rastlinska barvila, ki rastline ščitijo pred mikroorganizmi, saj so močni antioksidanti.

Vsi kanabinoidi, ki jih konoplja vsebuje, spadajo med fitokanabinoide. Človeško telo vsebuje endokanabinoide, ki skrbijo za naš endokanabinoidni sistem oz. z drugimi besedami za naš imunski sistem. Ta sistem je sestavljen iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev in encimov. Zelo dobro raziskana sta predvsem dva kanabinoida, in sicer anandamid, ki je analog THC-ja in 2-arahidonoilglicerol, ki je analog CBD-ja, vendar jih je v našem telesu nedvomno še več vrst. Tudi receptorja sta odkrita zaenkrat dva: CB1 in CB2, z različno distribucijo po telesu. CB1 receptorja je največ v centralnem živčnem sistemu, medtem ko je CB2 receptor bolj enakomerno razporejen po telesu. Encimi, ki sodelujejo v tem sistemu pa skrbijo za pravilno nastajanje in razgradnjo kanabinoidov ter tako omogočajo optimalno delovanje endokanabinoidnega sistema. Raznolikost nahajališč receptorjev kaže kako pomembni so endokanabinoidi za vsakodnevne telesne funkcije.

Večina kanabinoidov nima psihoaktivnih učinkov, delujejo pozitivno na naše telo in imunski sistem. Za terpene v kombinaciji s kanabinoidi je značilno, da delujejo sinergijsko, s čimer se njihov efekt poveča (»entourage efekt«). Najbolj poznana in raziskana sta kanabinoida kanabinol (CBD), ki je psihoneaktiven kanabinoid in tetrahidrokanabinol (THC), ki je eden redkih kanabinoidov s psihoaktivnim efektom. Vedno več raziskav je usmerjenih v raziskovanje terpenov in njihovih sinergijskih učinkov.

Povzetek:

Ena izmed zadnjih raziskav nemških raziskovalcev, kakor tudi že nešteto raziskav raziskovalnih skupin po celem svetu, je pokazala, da konoplja in kanabinoidi krepijo imunski sistem. Terpeni, ki so prisotni v konoplji pa skrbijo za naše počutje.