Kanabinoidi so skupina spojin, ki se v celicah vežejo na kanabinoidne receptorje. V osnovi jih glede na njihov izvor delimo v tri skupine. Endokanabinoidi se pod določenimi pogoji sintetizirajo v naših telesih oz. pri vseh vretenčarjih, fitokanabinoidi se sintetizirajo v določenih rastlinah, sintezne kanabinoide pa sintetiziramo umetno oz. v laboratoriju.

V rastlini Cannabis Sativa so do sedaj indetificirali preko 140 kanabinoidov, veliko večino tudi izolirali in analizno ovrednotili. Fitokanabinoide so uvrstili v 9 skupin, ki se ločijo glede na osnovni skelet molekule (THC/THCV, CBD/CBDV, CBN/CBNV, CBC/CBCV, CBG/CBGV, CBL/CBLV, CBT-C5/CBT-C3, CBND/CBNDV, CBE-C5/CBE-C3).

Fitokanabinoidi so po svoji strukturi zelo podobni endokanabinoidom in se v naših telesih posledično lahko vežejo na iste receptorje. Endokanabinoid AEA je analog fitokanabinoida d9-tetrahidrokanabinola (THC), medtem ko je 2-AG analog kanabidiola (CBD).

AEA in THC se v naših telesih vežeta predvsem na receptorje CB1, ki so prisotni predvsem v centralnem živčevju in možganih. Aktivacija teh receptorjev povzroča občutek omamljenosti (zadetost). d9-THC je eden redkih kanabinoidov, ki povzroča omamljenost, ostala dva sta še d8-THC in THCV, vendar oba bistveno manj kot d9-THC. Poleg naravnega tetrahidrokanabinola poznamo tudi sintezni analog, ki je pripravljen v laboratoriju. Raziskave kažejo, da je naravni bistveno bolj učinkovit kot sintezni analog, kar pripisujejo skupku več molekul, predvsem kanabinoidom in terpenom, kar daje sinergijski efekt (»entourage« efekt).

Na drugi strani je receptor CB2 bolj razporejen po telesu. Prisoten je predvsem v perifernem živčevju in v celicah imunskega sistema. Nanj se veže predvsem endokanabinoid AEA in fitokanabinoid CBD, ki tako kot večina fitokanabinoidov nima psihoaktivnega učinka. V zadnjih letih je to najbolj raziskovan kanabinoid. Raziskave na področju kanabinoidov in njihovih pozitivnih in blagodejnih učinkov na naše telo se eksponentno povečuje.

Kanabinoidi se vežejo na receptorje v telesu in glede na tega jih ločimo v tri skupine. V prvo skupino sodijo agonisti, ti se vežejo na receptorje ter sprožajo odzive v celicah. V drugo skupino spadajo antagonisti, ki se vežejo na receptorje in ne sprožajo odzivov v celicah. V tretji skupini pa so modulatorji, ki imajo različne afinitete do receptorjev oziroma posredno ali neposredno skrbijo za vezavo agonistov in antagonistov.

Na področju konoplje in kanabinoidov je prve resne raziskave opravila raziskovalna skupina pod vodstvom prof. dr. Raphaela Mechoulama na univerzi v Jeruzalemu, ki velja za očeta kanabinoidov. S svojo skupino in sodelavci je kot prvi uspel sintetizirati d9-THC, CBD, CBG in nekatere ostale kanabinoide, kot prvi na svetu so izolirali anandamid in 2-AG. Objavil je več kot 350 strokovnih znanstvenih člankov, ki so objavljeni v priznanih revijah. O njem in njegovem delu je posnet dokumentarec, ki si ga lahko ogledate v spodnjem prispevku, ogled priporočamo.

Uporaba konoplje in kanabinoidov v medicini

Kot smo že zgoraj opisali, delujejo kanabinoidi na dva sistema v telesu, živčevje (centralno in periferno) ter imunski sistem. Ko je naš endokanabinoidni sistem v ravnovesju oziroma v homeostazi, se počutimo dobro. Če pa pride do porušitve ravnovesja, se naše počutje poslabša. Do tega pojava običajno pride zaradi zaznav in motenj iz okolice okrog nas. Takrat se aktivira naš endokanabinoidni sistem in nas poskuša spraviti nazaj v ravnotežje.

Uporaba kanabinoidov je bila, zaradi dolgoletne prepovedi in prohibicije, dolgo časa onemogočena in prepovedana.

Največ raziskav na področju kanabinoidov je na področju paliativne uporabe, ki zajema zdravljenje bolečine, slabosti, nespečnosti in nekaterih ostalih simptomov, ki negativno vplivajo na kakovost življenja. Naslednje dobro raziskano področje uporabe kanabinoidov je področje nevrodegenerativnih boleznih, kamor spadata Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Tretje dobro raziskano področje pa zajema bolezenska stanja, kjer je patogeneza povezana s pretiranim prenosom signalov, kamor spada epilepsija in nevropatska bolečina. Zelo dobri rezultati zdravljenja s kanabinoidi so tudi na področju vnetnih bolezni, kamor spada multipla skleroza in področje revmatoloških stanj, kamor se uvršča fibromialgija. Vse več raziskav pa je usmerjeno tudi na področju zdravljenja simptomov rakavih obolenj in kot protitumorsko zdravilo.

Število objav se z leti eksponentno povečuje. Spodaj v grafu je prikazano število objav po letih v bazi PubMed.com, ki je del Ameriške nacionalne knjižnice za medicino (National Library of Medicine).