SI 
EN 
Luskavica
Luskavica je kompleksna kronična vnetna kožna bolezen z aberantnimi imunopatogenetskimi mehanizmi. Patogeneza vključuje hiperkeratotične plake, običajno lokalizirane na lasišču, komolcih, kolenih in zadnjici, zanje pa so značilni kožni vnetni infiltrati, epidermalna hiperplazija in motena diferenciacija keratinocitov ter hipervaskularnost v zgornjem predelu kože (povrhnjica / dermis). Klinično se kaže kot pordelost in luščenje. Luskavica je precej pogosta in prizadene približno 2 % splošne populacije. Pogostejša je pri beli populaciji in ima bimodalno starostno porazdelitev, z največjo pojavnostjo med 20 in 30 leti ter med 50 in 60 leti.
Molekularni mehanizmi, vključeni v luskavico, zaenkrat še niso popolnoma razumljeni. Znanstveniki na tem področju se strinjajo, da bolezen vključuje različne imunske celice, vključno z dendritičnimi celicami, limfociti Th1 in Th17, ki medsebojno delujejo s keratinociti. Luskavico je mogoče razložiti z imunsko disregulacijo proti diferenciaciji Th1/Th17, ki igra ključno vlogo pri razvoju bolezni.
Vzrok za luskavico je večfaktorski z genetskimi in okoljskimi komponentami. Običajno (vendar ne vedno) je mogoče ugotoviti družinsko anamnezo. Če ima eden od staršev luskavico, je tveganje za to motnjo pri otroku približno 14%. Ta številka poskoči na 41 %, če imata oba starša postavljeno diagnozo.
V večini primerov se luskavica razvije v blagi do zmerni obliki. Najpogosteje se pojavlja v zagonih, kjer se izmenjuje izboljšanje in poslabšanje. Obstoječe oblike zdravljenja vključujejo v prvi vrsti lokalno zdravljenje in fototerapijo, sistemska zdravila ali kombinacijo različnih terapevtskih kategorij za napredne primere. Okoljski dejavniki, ki so vpleteni v sprožitev luskavice ali psoriatičnih izbruhov, so fizična travma (izomorfni ali Koebnerjev fenomen), okužbe (streptokokni faringitis), hipokalcemija, stres in zdravila, kot so litij, beta zaviralci, antimalariki in kortikosteroidi, itd.
Raziskovanje luskavice in se je začelo okrog leta 1950, pred tem se v literaturi pojavljajo zgolj njeni opisi. Po letu 1950 pa se začne pojavljati strokovna literatura na to temo in se eksponentno povečuje iz leta v leto še dandanes.
Dejavniki tveganja za luskavico zaenkrat še niso popolnoma razumljeni in prihodnje študije morajo uspešno vzpostaviti preventivne pristope za luskavico.
Vrste luskavice
Poznamo več različnih vrst luskavice. Nekatere vrste so izrazitejše v blagi obliki, nekatere pa v zmerni ali težji obliki. Za kronično obliko zboli približno 90% obolelih. Spremembe na koži so vidne v obliki plošč in se lahko pojavijo kjerkoli na telesu. Običajno so simetričnih oblik, luske so običajno rožnato obarvane. Kapljična oblika se običajno pojavlja pri mlajši populaciji, kjer so spremembe na koži vidne kot drobne luščeče bunkice. Običajno so spremembe na koži vidne predvsem na trupu. Za pustulozno luskavico so je značilno, da se pojavlja v obliki gnojnih bunkic, ki se pojavljajo lokalno. Inverzna oblika luskavice je pogostejša pri ženskem spolu. Spremembe na koži se pojavijo predvsem v pregibih sklepov, pod pazduhami, na predelu spolovila in zadnjice. Za eritrodermično obliko je značilna predvsem rdečica s pridruženim luščenjem kože.
Pri 30 odstotkih obolelih se luskavici pridruži tudi psoriatični artritis oziroma vnetje sklepov. Običajno so prizadeti sklepi prstov in stopal. Običajno so dovzetnejši tisti, ki imajo težjo obliko luskavice, vse pogosteje pa se pojavlja tudi pri bolnikih, ki se zdravijo s sistemskimi kortikosteroidi. Vse pogostejši stranski pojav je tudi depresija, ki se pojavi pri nekaterih obolelih z nižjo samopodobo.
Zdravljenje
Obstaja več vrst in možnosti zdravljenja luskavice. Blago obliko ima cca 65-70% obolelih, zmerno obliko cca 20-25% obolelih, za težjo obliko pa ima dignozo cca 5-10% obolelih.
V klasični medicini se za blage oblike najpogosteje uporabljajo učinkovine za lokalno zdravljenje in zajemajo predvsem topikalna zdravila (kreme in mazila). Približno tri četrtine obolelih ima blažjo obliko luskavice, kjer so vidne spremembe omejene na manjšo površino kože. Med topikalnimi zdravili se uporabljajo predvsem lokalni kortikosteroidi. Učinek zdravljenja je hitro viden, a potrebno se je zavedati tudi, da kortikosteroidi tanjšajo kožo in lahko dolgotrajna uporaba povzroči več škode kot koristi. V uporabi so predvsem hidrokortizon (blag), alkometazon (zmeren) in betametazon (močno zdravilo). Keratolitiki so druga vrsta zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje blage oblike. To so pripravki s salicilno kislino ali sečnino, s katerimi se odstranjujejo luske, ki se pojavljajo na koži. To omogoča tudi drugim zdravilom večjo dostopnost do notranosti kože. V tretjo skupino zdravil sodijo pripravki z analogi vitamina D3, ki zavirajo zadebelitev povrhnjice in sprožijo normalno diferenciacijo ter delujejo imunomodulatorno. Učinki teh zdravil ne nastopijo takoj, ampak šele čez nekaj časa.
Oboleli z zmerno obliko luskavice in tisti, katerim zgolj zdravljenje s topikalnimi zdravili ne pomaga, se predlaga tudi fototerapija. Gre za terapijo, kjer s pomočjo svetlobe pride do izboljšanja stanja. Uporablja se predvsem UVB svetloba v območju 290-320 nm, katera prodre do mejne plasti med povrhnjico (epidermis) in usnjico (dermis). Fototerapija ima biološki učinek, saj molekule v koži (kromofori) absorbirajo svetlobo.
Za težjo obliko luskavice se uporabljajo predvsem zdravila za sistemsko zdravljenje, kjer se uporabljajo predvsem retinoidna zdravila, ciklosporin, metotreksat, vse pogosteje pa se uporabljajo biološka zdravila, ki so novost na področju zdravljenja luskavice. Gre za zdravila, ki se uporabljajo predvsem v primerih, kjer so izčrpane vse ostale možnosti zdravljenja. Gre za specifična zdravila, kjer je njihovo delovanje usmerjeno predvsem k imunskim mehanizmom, kateri povzročajo kožne spremembe v koži. Biološka zdravila so dramatično spremenila zdravljenje luskavice.
Alternativno zdravljenje s pomočjo kanabinoidov
Čeprav obstajajo omejene raziskave, ki potrjujejo domnevne lokalne koristi kanabinoidov, je gotovo, da kožno biologijo modulira človeški endokanabinoidni sistem (ECS). Kanabinoidni receptorji CB1 so prisotni v živčnem sistemu (možgani in hrbtenjača), receptorji CB2 pa so prisotni predvsem v perifernem živčnem sistemu (živci v okončinah), prebavnem sistemu in imunskem sistemu. Raziskave kažejo, da receptorje CB1 kot CB2 najdemo tudi v epidermalnih keratinocitih, kožnih živčnih vlaknih, dermalnih celicah, melanocitih, znojnih žlezah in lasnih mešičkih. Številni predklinični dokazi kažejo, da je lokalna uporaba kanabinoidov lahko učinkovita pri nekaterih kožnih boleznih, kot so ekcem, luskavica, pruritis in različna vnetna stanja. Ker ima ECS pomembno regulacijsko funkcijo v koži, je zelo verjetno, da bi bilo zdravljenje s topičnimi kanabinoidi lahko učinkovito pri določenih motnjah in zdravju kože na splošno.
V Hempethici aktivno sledimo in spremljamo to področje. Razvijamo produkte, ki so trenutno v fazi raziskav in testiranja pri osebah, ki prostovoljno sodelujejo v naši raziskavi. Spremljajte nas, prijavite se na naše novice, in vas bomo obvestili, ko bodo naši produkti na voljo v prosti prodaji.
Povzeto iz:
https://www.sciencedirect.com/topics/medicine-and-dentistry/psoriasis
Kamiya K, Kishimoto M, Sugai J, Komine M, Ohtsuki M. Risk Factors for the Development of Psoriasis. Int J Mol Sci. 2019 Sep 5;20(18):4347. DOI: 10.3390/ijms20184347. PMID: 31491865; PMCID: PMC6769762.
Langley RG, Krueger GG, Griffiths CE. Psoriasis: epidemiology, clinical features, and quality of life. Ann Rheum Dis. 2005 Mar;64 Suppl 2(Suppl 2):ii18-23; discussion ii24-5. DOI: 10.1136/ard.2004.033217. PMID: 15708928; PMCID: PMC1766861.
Baswan SM, Klosner AE, Glynn K, Rajgopal A, Malik K, Yim S, Stern N. Therapeutic Potential of Cannabidiol (CBD) for Skin Health and Disorders. Clin Cosmet Investig Dermatol. 2020 Dec 8;13:927-942. DOI: 10.2147/CCID.S286411v. PMID: 33335413; PMCID: PMC7736837.
Palmieri B, Laurino C, Vadalà M. A therapeutic effect of cbd-enriched ointment in inflammatory skin diseases and cutaneous scars. Clin Ter. 2019 Mar-Apr;170(2):e93-e99. DOI: 10.7417/CT.2019.2116. PMID: 30993303. [PubMed]
Wójcik P, Garley M, Wroński A, Jabłońska E, Skrzydlewska E. Cannabidiol Modifies the Formation of NETs in Neutrophils of Psoriatic Patients. Int J Mol Sci. 2020 Sep 16;21(18):6795. DOI: 10.3390/ijms21186795. PMID: 32947961; PMCID: PMC7554718.
https://luskavica-psoriaza.si/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Luskavica
https://en.wikipedia.org/wiki/Psoriasis
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C5%BEa#Usnjica
https://www.dolenjske-lekarne.si/strokovni-clanki/luskavica-bolezen-ki-seze-globoko-pod-kozo
Ne spreglejte
