SI 
EN 
Proces priprave končnih izdelkov iz konoplje je sestavljen iz več delov in je v grobem razdeljen na tri faze. Prva faza zajema pridelavo biomase, druga faza vključuje predelavo biomase, tretja faza pa pripravo končnih formulacij, izdelkov in njihovo pakiranje. Končni korak postopka pa je približati te izdelke potrošnikom in jim ponuditi kvalitetne izdelke.
Pridelava konopljine biomase
Prvi del procesa je pridelava biomase konoplje. Konoplja je enoletna rastlina, ki se jo sadi pozno spomladi, v Sloveniji je to nekje v maju, na primorskem lahko tudi prej. Priporočljivo je, da temperature ozračja po sajenju v nočnem času ne padejo pod 5°C. Na ta način sadimo oziroma sejemo industrijsko konopljo, medtem ko gojenje medicinske konoplje poteka v bolj kontroliranih pogojih, običajno v večjih rastlinjakih, kjer lahko veliko bolj kontrolirano nadziramo vse parametre in pogoje gojenja. Medicinsko konopljo običajno sadimo s podtaknjenci, s čimer zagotovimo, da ima vsaka rastlina enak genetski zapis in so vse rastline vzgojene iz istega izvora oziroma »mame«. S takšnim nadziranim načinom gojenja zagotovimo identičen profil kanabinoidov, terpenov, flavonoidov pri vsaki vzgojeni rastlini, proces pa lahko traja neomejeno več let.
V svetu obstaja več tisoč različnih sort oziroma sevov konoplje. Katero sorto oziroma sev bomo v določeni sezoni gojili, je odvisno predvsem od namena uporabe končnega izdelka. Obstajajo tri glavne vrste namena, med katerimi je trenutno najbolj popularno gojenje za potrebe pridelave konopljinih cvetov, iz katerih nato pridobivamo predvsem kanabinoide (poleg terpenov in ostalih sestavin).
Drugi tip gojenja se uporablja za potrebe pridelave semen, katere predelamo in iz njih pridobivamo konopljino olje za potrebe prehrambne industrije.
Tretji tip gojenja je namenjen pridelavi stebel konoplje, katere predelamo v vrvi, papir, izolacijo, itd.
Med vsemi različnimi sortami je najbolj razvit prvi tip gojenja. S postopkom križanja različnih sevov konoplje so postopoma nastajale nove sorte, pri čemer je bila glavna naloga križanja predvsem bogatenje količine kanabinoidov v posameznih sortah. Z zelo uspešnim dolgoletnim postopkom križanja tako na svetu najdemo sorte, ki imajo zelo visoko vsebnost posameznih kanabinoidov (predvsem to velja za kanabidiol oz. CBD, tetrahidrokanabinol oz. THC in kanabigerol oz. CBG). CBG v svetu velja za »mother cannabinoid«, ker je to prvi kanabinoid, ki v rastlini nastane in iz česar se nato s pomočjo konopljinih encimov sintetizirajo vsi ostali kanabinoidi.
V zadnjih letih se semenske hiše, ki se ukvarjajo s križanjem posameznih sevov, vse bolj osredotočajo na razvoj sevov, v katerih bi prevladovale vsebnosti manj znanih kanabinoidov, kanabidivarin (CBDV), kanabinol (CBN), tertahidrokanabivarin (THCV), kanabikromen (CBC), kanabitriol (CBT) in drugi. Vsak posamezen kanabinoid ima določene terapevtske lastnosti, ki blagodejno vplivajo na naše telo.
Fazi sajenja sledi faza rasti, ki traja nekje do septembra/oktobra. Čas rasti je pogojen z genetiko rastline, nekateri sevi potrebujejo za zorenje dlje časa, nekateri manj. Tu govorimo o dveh tipih sevov (auto-flowering in photo-flowering), razlika med njima je, da je prva pogojena z genetiko in običajno sama preide iz faze rasti v fazo cvetenja. Drug tip pa je vezan na količino dnevne svetlobe. Namreč, ko se začnejo dnevi krajšati in količina svetlobe začne upadati, pride do prehoda iz faze rasti v fazo cvetenja.
Na drugi strani pa ločimo tudi običajna semena od feminiziranih. Konoplja je eno ali dvodomna rastlina, spet odvisno od sorte. Za enodomne rastline je značilno, da imajo na isti rastlini moške in ženske cvetove, dvodomna pa ima na eni rastlini zgolj moške ali zgolj ženske cvetove. Za feminizirana semena pa je značilno, da iz vsakega semena nastane zgolj ženska rastlina, s čimer povečamo donos posamezne rastline. Namreč za pridobivanje kanabinoidov nas zanimajo zgolj ženske rastline in njeni cvetovi. Za gojenje medicinske konoplje pa se poslužujemo metode kloniranja oziroma potaknjencev, s čimer ima potaknjenec praktično enak genetski zapis in posledično tudi enako kanabinoidno in terpensko sestavo.
Fazi gojenja sledi žetev oziroma pobiranje materiala, ki običajno poteka konec septembra oziroma v začetku oktobra. Žetev je običajno bila skupinsko opravilo, ne glede na to, kateri pridelek se pobira, enako to velja za konopljo. Ljudje se zberejo na njivi, čemur sledi pobiranje pridelka. Tudi ta del postopka je odvisen od več faktorjev. Veliki pridelovalci vse to delajo strojno, manjši pridelovalci pa so podvrženi ročnemu pobiranju pridelka, ki je bolj dolgotrajno in zamudno, vendar v določenih primerih bolj zaželeno, predvsem v primerih, kjer se konopljo prideluje za namene kajenja in vaporiziranja njenih produktov. Pridelek je potrebno primerno in ustrezno posušiti in shraniti. Sušenje se lahko opravi strojno in hitro ali pa to storimo počasi pri nizki temperaturi, s čimer se v cvetovih ohrani velika količina terpenov, ki skrbijo za aromo. To je še posebej zaželeno predvsem v primerih, kjer so cvetovi namenjeni kajenju.
Predelava konoplje
Pridobivanje učinkovin iz konoplje se imenuje ekstrakcija. To je postopek, s katerim iz rastlinskega materiala pridobimo aktivne sestavine oz. molekule, ki jih je rastlina producirala tekom svojega življenjskega cikla. Obstaja več vrst in možnost ekstrakcije, pogojene pa so predvsem z namenom uporabe sestavin, najbolj popularna oziroma vsestranska je ekstrakcija trdno-tekoče, kjer biomaso namočimo v topilo ter po določenem času odfiltriramo netopne preostanke, aktivne sestavine pa so ostale raztopljene v topilu. Najbolj preprosta in trenutno v svetu najbolj zaželena je ekstrakcija v etanolu, obstajajo pa tudi druge metode (ekstrakcija s superkritičnim CO2 ali ekstrakcija v propanu/butanu). Ekstrakcija v etanolu je preprosta, saj poteka pri normalnem tlaku medtem ko ekstrakcija s CO2 ali propanom/butanom poteka pri višjih tlakih (pri 75-200 bar za CO2 oz. pri 15-20 bar za propan/butan). Razlika med temi tehnikami je tudi v profilu komponent, ki se s posamezno tehniko izločijo. Etanol je polarno topilo, CO2 in propan/butan pa so nepolarna topila. Posledično se v primeru etanola iz biomase poleg kanabinoidov ekstrahira tudi večja količina klorofila in polarnih komponent. Na drugi strani se v primeru CO2 oz. propana in butana ekstrahira večja količina nepolarnih komponent, med katere spadajo voski in maščobne kisline.
Postopku ekstrakcije lahko sledi obdelava z aktivnim ogljem in diatomejskimi zemljami. Naslednji korak je postopek vinterizacije, s katerim se delno znebimo voskov in maščobnih kislin ter postopek koncentriranja, kjer iz raztopine odstranimo topilo in dobimo koncentriran produkt. Temu produktu pravimo surov produkt, ki je bolj znan pod izrazom konopljina smola (z visoko vsebnostjo CBDa, THCa, CBGa, itd). Gre za produkt z vsebnostjo kanabinoidov cca 50-60%, ki so v kislinski obliki. Temu koraku sledi postopek dekarboksilacije, kjer produkt segrejemo na temperaturo >120°C, kjer poteče postopek odstranjevanja CO2 iz kanabinoidnih molekul, s čimer pridemo do aktivne oblike kanabinoidnih molekul. Tudi ta produkt se imenuje konopljina smola (vsebnost kanabinoidov cca 55-65%), ki vsebuje aktivno obliko kanabinoidov (CBD, THC, CBG, CBDV, CBN, CBC, itd).
Naslednji korak je čiščenje produkta oz. THC remediacija. Ta del postopka je najdražji del postopka, kjer iz konopljine smole odstranjujemo molekulo tetrahidrokanabinola. Obstaja več možnosti čiščenja, v svetu pa je trenutno najbolj priljubljena metoda kromatografskega čiščenja. Postopek je sicer zelo drag, vendar lahko s tem postopkom selektivno odstranimo THC in ostale neželene komponente. Pri tem postopku se pridobi več frakcij, ki jih na koncu poljubno združimo, neželene frakcije pa zavržemo.
Drug tip čiščenja oziroma ločevanja neželenih komponent je destilacija pri nizkih tlakih. Ta selektivno odstrani voske in maščobe, ločeno pa dobimo dve frakciji. Prva frakcija je terpenska frakcija in druga frakcija je kanabinoidna frakcija, ki ji pravimo destilat. Vsebnost kanabinoidov v destilatu je cca 85-95%.
V kolikor želimo priti do čistih posameznih kanabinoidov, fazi destilacije sledi postopek kristalizacije, ki se običajno izvaja iz nepolarnih topil (pentan, heksan, heptan). S postopkom kristalizacije pridemo do čistega izolata, ki ima izjemno visoko vsebnost (več kot 99%). Izolat kanabidiola oz. CBD in kanabigerola oz. CBG, sta trenutno zelo lahko dosegljiva na trgu.
Priprava končnih formulacij izdelkov iz konoplje
Dandanes je v svetu že ogromno različnih izdelkov iz konoplje, potrebno pa je poudariti, da imajo različne države različna pravila glede dovoljenih izdelkov iz konoplje. V večini razvitih držav po svetu so izdelki iz konoplje dovoljeni za prodajo, vendar je v večini primerov dovoljenje pogojeno z vsebnostjo THC-ja v končnem produktu. V določenih državah je ta meja relativno visoka, ponekod relativno nizka, v nekaterih državah pa je prisotnost tega kanabinoida prepovedana v celoti. S tem je povezana tudi izdelava končnih formulacij in izdelkov.
Obstaja več vrst formulacij in izdelkov, med katerimi so najbolj priljubljen in iskan izdelek konopljine kapljice. Poleg kapljic na tržišču najdemo tudi konopljino smolo in konopljine vršičke. Med novejšimi izdelki na tržišču so vaporizatorji oz. elektronske cigarete, ki vsebujejo konopljine kanabinoide in terpene. V zadnjem času se na tržišču vse bolj pojavljajo izdelki, ki jim pravijo »water-soluble«, ki jih lahko dobimo v tekoči ali praškasti obliki in jih raztopimo v vodi. To so formulacije, ki so zelo popularne v farmacevtski industriji in so jih aplicirali tudi na področje konoplje.
Naslednje področje, kjer se kanabinoide aktivno uporablja, je področje kozmetike. Kozmetični izdelki z dodanimi kanabinoidi veljajo za zelo zaželene, kjer imajo blagodejne učinke na našo kožo in zdravijo določene kožne težave.
V podjetju Widlab postopke in formulacije za množico končnih izdelkov v svojem razvojnem oddelku razvijamo sami. Verjamemo, da imajo izdelki iz konoplje velik potencial, saj se svetovni trg šele (ponovno) odpira zanje.
Ne spreglejte
