Kaj je to demenca?
Demenca je splošen izraz, ki se uporablja za opis simptomov, ki vplivajo na spomin, opravljanje vsakodnevnih dejavnosti in komunikacijske sposobnosti. Gre za sindrom oziroma skupek simptomov, ki opisujejo stanja, za katere je značilno nenormalno izrazitejše zmanjšanje kognitivnih funkcij pri prizadetih osebah (spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računanje, izražanje, učenje, spomin, itd).
Z leti postajamo starejši, posledično počasnejši in bolj pozabljivi. Vendar, pri nekaterih osebah gre za izrazitejše in zelo opazne motnje, ki se sprva pojavljajo poredko, a se sčasoma začnejo ponavljati. V takšnih primerih se posvetujemo pri osebnem zdravniku, kateri nam po pregledu postavi diagnozo.
Po svetu je bolnikov z demenco vedno več. Ocenjujejo, da je bilo v letu 2010 v svetu več kot 35 milijonov bolnikov s diagnosticirano demenco, v letu 2020 pa že 55 milijonov svetovne populacije (vir).
Pri osebah z demenco lahko opazimo podobne simptome in znake bolezni. Pri nekaterih osebah so znaki blagi, pri nekaterih izrazitejši. Bolezen pri vsakem posamezniku napreduje drugače, kar je odvisno predvsem od tega, kateri del možganov in v kakšni meri je prizadet.
Demenca lahko prizadene vsakogar. Predvsem je to bolezen starostnikov in vsak jo lahko doživlja na drugačen način. Bolezen običajno napreduje počasi, sčasoma pa zahteva vsakodnevni nadzor in celovito pomoč s strani svojcev oziroma skrbnikov. V večini primerov prizadene osebe pri starosti nad 65 let.
Med demence spada več vrst in oblik, najbolj pogoste so:
– Alzheimerjeva bolezen
– Parkinsonova bolezen
– vaskularna demenca
– frontotemporalna demenca
– mešana demenca
Najpogostejša oblika demence v Sloveniji je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja 80% vseh postavljenih diagnoz. Je primarna degenerativna možganska bolezen, za katero vzroka še ne poznamo, povzroča pa odmiranje živčnih celic. Demenca je zaenkrat še neozdravljiva bolezen, za katero še ne poznamo učinkovitega zdravila. Z zdravili, ki so na voljo, si lahko pomagamo predvsem kot pomoč za blaženje simptomov, hkrati ta zdravila upočasnjujejo razvoj bolezni.
Najpogostejši znaki demence
Pri dementnih osebah se sprva pojavijo blažji znaki, ki so s časom vse bolj izraziti, hkrati postanejo z leti tudi moteči za osebe v okolici. Razvijejo se vedenjske in duševne motnje (anksioznost, agresivnost, občutki tesnobe, nezaupljivost, itd). Gre za izrazite osebnostne spremembe, katere z lahkoto opazimo. Zelo značilno stanje je tudi poležavanje in jutranja zaspanost, kar lahko vodi v depresijo. Večkrat se pojavijo težave s spanjem, nespečnost in rahel spanec, kar vpliva na počutje in posledično tudi na razmišljanje prizadete osebe. Ritem spanja je porušen in posledično nekakovosten. Izguba spomina je dosti pogost pojav pri osebah z demenco. V prvi fazi se oseba zaveda, da počasi izgublja spomin. Začne se s pozabljanjem običajnih dejanj vsakodnevnega življenja, čemur lahko sledi dezorientacija v času in prostoru, zmedenost in počasnejše odzivanje dogajanju v okolici. Vsakodnevna opravila postanejo otežena, dementna oseba zgublja ogromne količine energije za doseganje ciljev in osnovnih nalog (priprava kosila, urejanje stanovanja, itd). Sčasoma postajajo simptomi izrazitejši, oseba postavlja predmete na neobičajna mesta, posledično jih težje najde. V najhujših primerih pride do sumničavosti in obtoževanja, da prizadeti osebi nekdo predmete skriva in krade. Med običajne znake štejemo tudi nenadzorovano ravnanje z denarjem, ki se začne pri zamujanju plačevanja položnic, skrivanju denarja na neobičajna mesta, kar lahko vodi v kreganje. Med redke značilne znake štejemo tudi težave z govornim izražanjem in komunikacijo, nedružabnost in zmedenost. Med nezaželene simptome dementnih oseb se prišteva tudi agresivnost.
Samozdravljenje s pomočjo kanabinoidov
Za demenco ne obstaja hitrih rešitev in zdravila. Zdravljenje temelji predvsem na čustveni podpori ter kvalitetni oskrbi osebe z demenco. Tudi s konopljo in sestavinami, ki jih vsebuje, si lahko pomagamo pri lajšanju simptomov. Posledično poskrbimo za boljše počutje in kvalitetnejše življenje.
Ljudje že tisočletja uporabljajo konopljo za zdravljenje različnih zdravstvenih stanj. Medsebojno deluje z endokanabinoidnim sistemom telesa (ECS) in kanabinoidnimi receptorji, ki se nahajajo po vsem telesu. Receptorji CB1 v ECS vplivajo na živčni sistem in možgane, prav odnos tega receptorja do konoplje pa bi lahko bil ključ do blaženja simptomov demence.
Po mnenju dr. Dustina Sulaka majhni odmerki kanabinoidov, kot je CBD, dajejo telesu signal, da ustvari več endokanabinoidov in zgradi več receptorjev. Večje število receptorjev poveča vašo občutljivost na kanabinoide, zato lahko traja večkrat, preden začutite učinek. Prispevek si lahko ogledate v spodnjem videu.
Receptorje CB1 lahko najdemo v hipokampusu, delu možganov, občutljivem na osnovne vzroke za Alzheimerjevo in druge oblike demence. Receptor CB2 najdemo v mikrogliji, drugem delu možganov, za katerega se domneva, da igra vlogo pri razvoju Alzheimerjeve bolezni.
V študiji, ki jo je vodil profesor David Schubert z inštituta Salk v Kaliforniji, objavljena v znanstveni reviji Journal of Neurochemistry leta 2017, je pokazala, da bi lahko CBD in THC pomagala odstraniti nevarne beljakovine, ki povzročajo demenco, iz možganov. V študiji je raziskovalna skupina ugotovila, da je majhen odmerek sintetično proizvedenih kanabinoidov privedel do odstranitve strupene obloge, povezane z demenco (vir).
V študiji, ki jo je vodil Andreas Zimmer iz Univerze v Bonnu, je preučila potencial konoplje za izboljšanje spomina in sposobnosti učenja starejših miši. Nature Medicine ga je objavila leta 2017. Ekipa je ugotovila, da so majhni odmerki THC izboljšali učne sposobnosti in spomin pri miših (vir).
V znanstveni literaturi je opisanih že mnogo raziskav in študij na področju uporabe konoplje in njenih pripravkov za pomoč in lajšanje simptomov pri bolnikih z demenco. Največ raziskav je na področju Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.
V pregledni študiji iz leta 2019 so rezultati nakazovali, da so lahko sestavine konoplje, kanabidiol (CBD), koristne za zdravljenje in preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, ker lahko CBD zavira glavne vzročne dejavnike. Poleg tega je bilo predlagano, da bi bila uporaba skupka kanabinoidov skupaj (CBD in THC-tetrahidrokanabinol) bolj uporabna kot uporaba samo CBD ali samo THC. (vir)
Povzeto iz:
https://www.healthline.com/health/alzheimers-disease/difference-dementia-alzheimers
https://sl.wikipedia.org/wiki/Demenca
http://www.zpsih.si/media/documents/VVdemenca_r.pdf (dostop 7.9.2021)
https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/tip/poznavanje-demence-med-mladostnikiv-starajo%C4%8Di-se-dru%C5%BEbi-pilotna-%C5%A1tudija.pdf?sfvrsn=0 (dostop 7.9.2021)
https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/dementia (dostop 7.9.2021)
https://www.ssz-slo.si/wp-content/uploads/Zbornik-brez-barvne-naslovnice.pdf (dostop 7.9.2021)
https://wayofleaf.com/cbd/ailments/cbd-oil-for-dementia (dostop 7.9.2021)
https://www.leafly.com/news/science-tech/the-medical-minute-5-ways-cannabis-could-be-helping-alzheimers-pa (dostop 7.9.2021)
https://www.salk.edu/news-release/cannabinoids-remove-plaque-forming-alzheimers-proteins-from-brain-cells/ (dostop 7.9.2021)
https://www.nature.com/articles/nm.4311 (dostop 7.9.2021)
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31970019/ (dostop 7.9.2021)
https://www.nijz.si/sl/pripnimo-si-vijolicno-pentljo-ob-svetovnem-dnevu-alzheimerjeve-bolezni (dostop 7.9.2021)